O KS Čemšenik ...

Površina: 20,54 km2

Število prebivalcev: 1.100

Najvišji vrh v  KS Čemšenik in tudi v občini: Velika ali Čemšeniška planina (Črni vrh 1205 m)

Vasi in zaselki:  Brezje (643 m), Dobrljevo (654 m), Čemšenik (631 m), Razbor (652 m), Ržiše (562 m)

zg. Zabreznik (626 m), Jesenovo (628 m), Znojile (614 m), Vrhe-del (846 m)

KS Čemšenik leži v severozahodnem delu občine Zagorje ob Savi.  Sodi med najstarejša naselja v občini.  Je del Posavskega hribovja  ter leži na južnem pobočju  Velike ali Čemšeniške planine. Pod  vasjo  Čemšenik izvira Lesji potok, ki se izliva v potok Orehovico in nato v Medijo, V Znojilah izvira Kotredeščica, ki se izliva v Medijo le ta pa pri železniški postaji v reko Savo. Skozi  vas je speljana cesta Trojane – Zagorje ob Savi.  Vas Čemšenik je središče krajevne skupnosti z okoli 220 prebivalci. Pomembni objekti kot so:  Gasilski dom, Prosvetni dom, šola, župnijska cerkev  Marije Vnebovzete, poslovilna vežica, Zadružni dom v katerem so prostori: trgovine, pošte, KS, so v vasi Čemšenik.

Nekoč je bilo to izrazito kmetijsko območje, zdaj pa je čistih kmetij sicer malo, a so polja kljub temu skrbno obdelana, sadovnjaki negovani, hiše in gospodarska poslopja urejena. Ljudje se vozijo na delo v Zagorje, Trbovlje, na Izlake in še kam.

O dolgi preteklosti Čemšenika govori marsikaj: Izročilo pravi, da je bilo na Plešu nad Brezjem nekoč rimska utrdba, zgovorna priča zgodnje poselitve so razvaline gradu Gamberk in gotski elementi v prezbiteriju cerkve. Znani so podatki o kmečkih uporih zaradi prehudih javnih bremen, vidni so ostanki nekdanjega dvorca v Čemšeniku (danes Ofer), kjer sta bila v 17. stoletju doma pisatelja Rudolf in Vajkard Lewenberg, ustno izročilo govori o turškem obleganju Gamberka, o skrivnem rovu in še o marsičem drugem. Mimo Gamberka in Znojil je vodila v Savinjsko dolino in naprej proti vzhodu pot, po kateri so iz Idrije tovorili živo srebro.

Različne naravne in etnološke zanimivosti skrivajo ali razkazujejo tudi pripadajoče vasi: stara poslopja in drevje v Brezju, nad Razborom so kamnite igle, nekje na sredi Čemšeniške planine stoji cerkev sv. Primoža in Felicijana od koder je lep razgled na Kum, Zasavsko sveto goro, Sveto planino, v Zabrezniku je vredna ogleda Miklavževa cerkev, na Vrheh pa je podružnična cerkev sv. Lenarta. Gepelj iz leta 1610 in stara hišna lipa, skala »baba« v Znojilah in omenjene razvaline gradu Gamberk v Ržišah, stari orehi, tepke in druga naravna dediščina, ki pa tudi tu počasi izginja. Zdaj je po tem lepem pobočju še precej pristnega, prvotnega, neponarejeno gostoljubni pa so tudi ljudje, ki dajejo kraju sodoben utrip.

Izročilo govori tudi o nekaterih ljudeh, ki so dajali kraju svoj pečat: Omenili smo brata Lewenberg, Kajetan Hueber (1810 – 1870) je bil Prešernov prijatelj, narodu pa je med drugim zapustil nekoč priljubljeno pesem Otok blejški, kinč nebeški. Župnik Matevž Dagarin (1880 – 1943) je bil pobudnik za ustanovitev gasilskega društva, vnet sadjar in kulturni delavec, Jožef Zelnik je bil prvi predsednik domačega izobraževalnega društva. Strokovno visoko se je povzpel dr. med. Franjo Zupan. Iz Znojil je doma pesnik Franc Režun, pohvalimo pa se lahko tudi z našo sokrajanko mag. Urško Grahek iz Ržiš, ki deluje v Evropskem parlamentu v Bruslju.